Der Nordwaldkammweg Das Nordwaldkammweglogo Die Braunberghütte

Tu so glavni podatki o poti Nordwaldkammweg II med Dreisesselbergom (Nemčija) in Nebelsteinom (Spodnja  Avstrija).

details:

Na zemljevidu lahko vidite predlagano novo pot Nordwaldkammweg (II) v modri barvi , obstoječa pot Nordwaldkammweg I pa je bolj južno in v celoti na nemškem in avstrijskem ozemlju.

V sredini zemljevida  lahko vidite dobro poznani znak Nordwaldkammwega.

Nekateri deli poti so različni za pohodnike in gorske kolesarje.

Pot se začne na območju Češke republike pri Dreisesselbergu (1.332 m). Kolesarska pot vodi k Rosenauerjevemu spomeniku na začetku Schwarzenbergischer Schwemmkanal (Schwarzenberški gozdarski kanal). Schwemmkanal je umetna reka iz starih časov (1798) za transport rezanega lesa dolžine približno 1,50m. (http://www.nfi.at/english/Projekte/ldj/documents/doc4-en.htm: V preteklih stoletjih so les potrebovali predvsem za ogrevanje in pridobivanje energije  in štiristo let so bile oglarske kope glavna značilnost čeških gozdov. Z rastočimi energetskimi potrebami industrije in velikih mest, kot je Dunaj, je bilo potrebno hlodovino splavljati po vodnih poteh na velike razdalje. Gradnja 44 km dolgega Schwarzenbergischer Schwemmkanala se je začela v 1798. Kanal je bil širok okrog enega metra in je prečkal področje med Donavo in Elbo. Hlode so splavljali od izvira Vltave do doline Donave. To gradbeniško mojstrovino je zasnoval Josef Rosenauer, gozdarski inženir iz  Krummaua (Krumlov). Zgradil je jezove, zapornice, drče in prvi predor v Evropi, ki je prečkal 400 m širok gorski greben. Takrat je kar 1200 ljudi upravljalo s kanali, in v več kot stoletni zgodovini delovanja sistema  so preko njega transportirali približno 14 milijonov kubičnih metrov lesa. Celo po prvi svetovni vojni je les iz čeških gozdov grel ljudi na Dunaju, da niso zmrznili. Kasneje so primat pri transportu prevzeli železnica in ceste. Sedaj kanal prenavljajo s sredstvi EU in de ki sledi je še posebej prijeten za hojo in kolesarjenje, ker je skoraj raven in na mnogih odsekih osenčen z gozdnim rastjem.

Če sledimo kanalu pridemo do Schönebna, Hostel Blauer Hirsch, Glashütte, Bairische Au, Iglbach in Rosenhügel (Korunda).

Pohodniki sledijo izvirni poti iz 1910, ki vodi v  Plöckenstein, spomenik Adalbertu Stifterju (avstrijski pesnik in učitelj  1805 – 1868, http://www.adalbertstifter.at) in v Plöckensteinersee. Če to ni mogoče, je mogoče doseči Plöckensteinersee preko spomenika Rosenauerju. Potem pohodnike pot vodi do polovice višine gore Hochficht na češko ozemlje pri Schöneben. Potem sledijo splavarskemu kanalu do Rosenhügla. Tu kanal prečka razvodje med Baltiškim in Črnim morjem. Pohodniki in kolesarji tu zapustijo kanal in hodijo/kolesarijo do Guglwalda in Dürnaua na češki strani. Po prečkanju  meje pot vodi v Sternstein in se spusti v Pilzstein (foto), Weigetschlag, Roßberg, Rading, stari mlin  (Graßlmühle), Allhut in Stiftung (velika stara mejna postaja). Potem pot doseže starodavno kultno mesto Heidenstein (poganski kamen), potem Zulissen, Deutsch Hörschlag in staro jezdno pot Pferdeeisenbahn, 1832) med Linzem in  Budjovicami. Pri  Kerschbaumu je Pferdeeisenbahnmuseum (konjski železniški muzej) in možnost za vožnjo s rekonstruiranim konjskim vagonom Hannibal II. Jezna pot gre potem ponovno preko razvodja na baltsko stran. Poleg Edlbrucka je mogoče videti stari most na jezdni poti. Nedaleč stran je tudi nova cerkev Marije Snežne (Maria Schnee) od koder je tudi pogled na staro cerkev Marije Snežne na češki strani. Poleg Leopoldschlaga dosežemo reko Maltsch (Malše) Utrjeno področje poleg Maltscha je prostor neokrnjene narave. Pri Phyrabrucku Nordwaldkammweg II spet prečka mejo (najbolj severna točka) in potem vodi proti jugu preko Mandlsteina  Harbacha do cilja pri Nebelsteinu (1.017m).

^{Zum Anfang}